Slovenija je demokratična država: 1. člen ustave

 

Te določbe najvišjega pravnega akta v RS, ustave, so le še na papirju. Dejansko stanje, ki ga državljani, delavci, vsakodnevno občutimo, od katerega je pokojninski sistem odvisen, pa je povsem drugačno.

V nadaljevanju navajamo primere, ko svoje trditve utemeljeno dokazujemo in zahtevamo, da se takšne anomalije, nezakonitosti in kršenje celo najvišjega pravnega akta enkrat za vselej prenehajo.

Z modernizacijo pokojninskega sistema je to nepravno, nečloveško stanje v RS, absolutno potrebno izvesti tako, da se zatečeno stanje popravi, če bo seveda volja in bo zakonodajalec prisluhnil zahtevam državljanov, torej tiste populacije, ki je zakonodajno telo demokratično na parlamentarnih volitvah izvolila v upanju, da jih bo zakonodajalec, pravilno upošteval in sprejemal zakone in določbe, ki bodo temeljile na zgornjih določbah ustave, kot najvišjega pravnega akta v naši državi in ki bodo za državljane sprejemljive.

Znano nam je, da bi aktualna politika in vlada rada s pokojninsko reformo spremenila nekatera dejstva, ki so določena v ZPIZ-1, po našem prepričanju kot vedno do sedaj v škodo državljanov RS, ki so z vsako reformo bolj oškodovani in še malo pa bomo ostali brez slehernih pravic samo še z obveznostmi do Zavoda, ki ima glede na zaposlitveno strukturo vsaj dvakrat preveč zaposlenih, če to dejstvo primerjamo z našimi sosednjimi državami, imamo dokaz kot na dlani. Morda je potrebno »pokojninsko reformo« izpeljati, dopolniti, popraviti v škodo ostale populacije prav zaradi plač zaposlenih na ZPIZ-u, katere so prav gotovo po prepričanju zaposlenih na zavodu prenizke.

Drugo nam državljanom vsem znano dejstvo je, da se s priviligirano zakonodajo delodajalcem, ki lahko kadarkoli odložijo odlok plačila prispevkov za pokojninsko in socialno varnost v škodo zaposlenih delavcev, daje absurdna in nesprejemljiva potuha, saj po splošno znanih podatkih kar več kot 70 000 delavcev nima plačanih prispevkov, iz delovnega razmerja za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Kako torej razumeti predstavnike oblasti in pobudnike modernizacije nove pokojninske reforme, da je le ta nujno potrebna če država, ZPIZ in ZZZS ne znata in ne zmoreta svojih določenih davkov pobrati na način, ki je nesporno zakonsko določen.

Kako si te institucije in odgovorni posamezniki sploh upajo javno obelodaniti, da denarja v teh organizacijah ni in da je to glavni problem, ki veleva spremembe pokojninskega sistema, če ga sami niso sposobni od dolžnikov izterjati.

To je dokaz, kakšna pravna država smo!

Absurdno je tudi dejstvo iz predloga reforme pokojninskega sistema, da bi bila deležna bonusov populacija državljanov, ki bi podaljševali delovno dobo, ko le to že izpolnijo.

Torej bonusov bi bile deležne osebe, ki več niso produktivne in niso več zmožne svojega dela zadovoljivo opraviti, to pa glede na delovne razmere in izvajanje vseh vrst mobbinga, ki je v strahovitem porastu. Nagrajevati nedelo v morda že sedaj neproduktivni režiji bo pa zagotovo še samo en strošek več.

Kot dokaz nedvomnega izkoriščanja državljanov RS s strani politike in zakonodaje ZPIZ-a, pa v nadaljevanju navajamo naslednje primere.

1 primer.

Zaposleni v neki gospodarski družbi je zaradi nezdravega delovnega okolja, v katerem je kljub opozarjanju sindikata KNSS-Neodvisnost mariborske regije, po takojšnji ureditvi le tega z zavezujočimi standardi o zdravem delovnem okolju zbolel. Glede slabšega zdravstvenega stanja je glede na postopke ZPIZ-a, tak delavec razvrščen v II. ali III. kategorijo invalidnosti. Delodajalec ga je glede na omejitve iz odločbe ZPIZ-a dolžan po pravnomočnosti odločbe razporediti na delovno mesto, ki ustreza delavčevim preostalim dela zmožnostim.

Kaj se zgodi?

Delodajalec le »papirnato« zadovolji izreku odločbe, in sistemizira »novo« delovno mesto, torej le na papirju, v skladu z zdravstvenimi omejitvami, ki jih delavec invalid ima. Takšno na videz prirejeno delovno mesto posreduje delodajalec na ZPIZ, ki izda pozitivno dopolnilno mnenje, ne da bi se na kraju samem prepričal, če je predlagano delovno mesto s strani delodajalca v resnici v skladu z preostalimi zdravstvenimi omejitvami delavca, ki jih ima na podlagi že omenjene odločbe ZPIZ-a.

Odgovorni na ZPIZ-u, pa ne preverijo predlaganega novega delovnega mesta na kraju samem, kar potrjuje izpoved dr. Velikanje, predsednik IK. OE. ZPIZ Maribor na sestanku s predsednikom sindikata KNSS-Neodvisnost mariborske regije z dne 3. 9. 2009. Prav tako na številne urgence s strani sindikata glede ustreznosti novega delovnega mesta na katerem bo delala invalidna oseba ne preveri Inšpektorat za delo. Tako je zatrdila vodja Inšpektorata za delo iz enote Maribor ge. Helena Klinar na sestanku s predsednikom sindikata KNSS-Neodvisnost mariborske regije z dne 10. 9. 2009.

ZPIZ, je tako komisijo, ki je preverjala novo delovno mesto, ki ga je delodajalec moral ponuditi delavcu invalidu imel pred cca 20 leti. To komisijo pa je ZPIZ kar sam ukinil, ker se mu enostavno ni ljubilo preverjati, če novo delovno mesto, na katerem bo delal invalid res ustrezna preostalim dela zmožnostim delavca invalida.

Da se nepravilnosti in brezpotrebno trošenje denarja ZPIZ, last vseh državljanov RS v takih primerih nadaljuje pa dokazuje naslednje dejansko stanje v takih primerih, ki ga navajamo v nadaljevanju.

Delodajalec tako navidez zadovoljivo delovno mesto, po navadi oceni mnogo nižje, (nižji tarifni razred in tarifna skupina) kot je bilo prejšnje na katerem je delavec, pred priznanjem invalidnosti delal. Sledi znižanje osebnega dohodka, takemu delavcu, torej v »skladu« z novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo delavec invalid mora podpisati, drugače mu sledi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ZPIZ, pa naj bi takemu delavcu s posebno odločbo priznal nadomestilo, do plače, ki jo je delavec prejemal, ko je bil še zdrav. Pa temu ni tako!

Delavec invalid prejme nadomestilo le do višine izračuna njegove pokojninske osnove, ki je v večini premerih nižja, kot je bila plača na prejšnjem delovnem mestu. To nesporno dokazljivo dejstvo dokazuje, da je delavec ravno zaradi namernega goljufanja prikrajšan pri plači, ZPIZ pa brezbrižno, saj ne zapravlja svojega denarja s posebno odločbo plačuje iz torej naše skupne blagajne popolnoma nepotrebno delavcu že navedeno »razliko« pri osebnem dohodku, v obliki delne pokojnine za število ur, ki jih ne dela zaradi invalidnosti. Take anomalije bi se zagotovo ne bi dogajale, če bi odgovorni na ZPIZ-u dejansko pregledali, če je delodajalec v resnici ponudil delavcu s priznano invalidnostjo delovno mesto, ki je v skladu z odločbo invalidnosti dotičnega delavca, preden kar tako na »lepe oči« izdajajo vsevprek dopolnilna mnenja, ki povzročajo prvič slabšo delovno klimo in še poslabšanje zdravstvenega stanja delavca invalida, saj je razporejen na neustrezno delovno mesto, na katerem je prisiljen opravljati delo, ki ne ustreza njegovi preostali dela zmožnosti in drugič ZPIZ, na popolnoma nepotreben in nenadziran način troši denar iz blagajne ZPIZ-a.

2 primer.

Delodajalec želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcu invalidu II. ali III. kategorije. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. ustanovljena pri MDDSZ delodajalčevemu predlogu ugodi. (zopet se pregledujejo samo papirji, brez preverbe resničnega dejanskega stanja možnosti nadaljevanja delovnega razmerja delavca invalida). Delodajalec na podlagi »ugotovitve« Komisije odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu invalidu in le ta se prijavi na Zavod za zaposlovanje pri katerem prejema denarno nadomestilo za prve tri mesece 70%, njegove osnovne plače za preteklo leto in nato 60% njegove osnovne plače. Čas nadomestila je odvisen od delovne dobe delavca invalida, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Po preteku časa, v katerem je delavec invalid prejemal nadomestilo s strani zavoda se tak delavec prijavi na ZPIZ, kjer prejema denarno nadomestilo, ki se imenuje – delna pokojnina, ki jo prejema vse do izpolnitve pogoja za pridobitev celotne pokojnine. Takemu delavcu ne teče zavarovalna doba saj ZPIZ zanj ne plačuje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Posledično temu je tak delavec prijavljen na ZPIZ –u, dokler ne dopolni zahtevane minimalne starostne upokojitve (63 oziroma 65 let).

Navedena sta dva otipljiva primera, ki dokazujeta nehigijensko diskriminatorno in nečloveško obravnavanje državljanov, ki so zaradi takih vnesenih določil v ZPIZ-1, (posledica prejšnjih reform) dokazljivo spremenili status nekega državljana tako, da ga je ravno ta zakon in brezobzirne prejšnje pokojninske reforme, potisnil v bedo in revščino iz katere ni rešitve, saj je zakonodajalec zavestno brez slabe vesti sprejel nepojmljivo diskriminatorni zakon, samo da se na osnovi tako mizerno skromnih dohodkov, ki jih tak zavarovanec ZPIZ-a prejema, v blagajno ZPIZ-a nateka čim več denarja, iz katere prejema enormno število zaposlenih na zavodu enormno visoke plače, ki bi jih glede na novo »pokojninsko reformo« po prepričanju zaposlenih na ZPIZ-u bilo najbrž potrebno korigirati navzgor.

Zaključek.

Predlagamo, da se v tem delu spremeni ZPIZ-1, in to na tak način, da se zavarovancem navedenim v zgornjih dveh primerih nudi ustrezno nadomestilo, ko le ti preidejo na ZPIZ, za njihov prispevek, ki ni bil majhen v letih ko so bili aktivno vključeni v delo v raznih gospodarskih družbah v RS.

Delavci bi morali biti zavarovani pri zavarovalnicah za primer upokojitve, (delno ali polno). Zaradi invalidnosti tako, da bi v času prijave na ZPIZ prejemali rento v višini razlike med nadomestilom in minimalno plačo, vse do izpolnitve pogojev za starostno ali invalidsko upokojitev.

To bi bil predlog dostojnega obravnavanja nove pokojninske reforme v smislu pozitivne potrditve našega predloga.

ZPIZ- 1 in vse nadaljnje pripombe in predloge, je potrebno nujno najprej uskladiti z Ustavo RS, predvsem pa mora zakon temeljiti na spoštovanju demokratičnih in pozitivnih človekovih normativov.

S tem, da bi se obubožanemu in hendikepiranemu sloju državljanov jemalo še tiso malo kar jim je ostalo, privilegirancem pa bi se privilegiji še povečevali ne more biti pokojninske reforme.

V prvi vrsti pa bi predlagateljem, ki želijo spreminjati ZPIZ-1, pod pretvezo »pokojninska reforma« seveda kot vedno do sedaj v škodo najbolj šibkega sloja prebivalstva predlagali, da se držijo normalnih človeških normativov, ki jim po domače pravimo »kmečka logika«. Naravnost grozljivo je dejstvo, da je predlog »pokojninske reforme« naravnan tako kot že navajamo, da bi populacija delavcev, ki bi delala preko izpolnitve minimalnih pogojev upokojitve prejemala bonuse. Torej nagrajevalo, stimuliralo bi se namesto najbolj delovne populacije, ki je v najboljših letih ustvarjanja, bi se po logiki pripravljavcev nove »reforme« stimuliral izčrpan del ostarele populacije delavstva, ki že vse skozi ne glede pod katero »pokojninsko reformo« in katero aktualno politiko delajo, mrzlično prešteva dneve dela, ki so še ostali do njihovega nastopa upokojitve.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *