RASM IN ZUNANJI ALARMI NA V4

“1. Ali je mozno podatke o sinhronizaciji centrale vpisati administrativno preko terminala ali OMC-ja?

V produktu O44YA je mozno z administrativnim ukazom PAR-RSS citati, z ukazom PAR-WSS pa spreminjati podatke o sinhronizaciji centrale. Podrobnejsa navodila lahko najdete v ustrezni uporabniski dokumentaciji.

2. RASM IN ZUNANJI ALARMI NA V4 – Zakaj se iz RASM-ja proti centrali ne posiljajo podatki o zunanjih alarmih?

V primeru, ko se RASM modul napaja iz MPS-a, imamo moznost zajemanja 14-ih zunanjih alarmov. Naprej je seveda treba po projrektni dokumentaciji izdelati vse prikljucke. Ko je vse pravilno prikljuceno, pa je potrebno s proceduro SSD-WTP prikljucku F1 vpisati EQUP=1. To je potrebno zapisati na trak in RASM modul ponovno napolniti s programsko opremo. Prikljucek F1 opremimo samo na RASM-ju, ki je predviden za prenos alarmov.

3. Kaj storiti, ce se nek tezki alarm precej pogosto pojavlja, kar onemogoca normalno delo s terminalom? Imeli smo primer, ko se je zaradi napake programske opreme DLX-a, priblizno na vsakih 20 sekund pojavljal tezki alarm 34H.

S proceduro INS-RAP preberemo teze in prioritete alarmov. Nato s proceduro INS-WAP:ErrCode,ErrType spremenimo alarmu 34H (ErrCode) prioriteto (ErrType), s tem pa ga uvrstimo med alarme s srednjo tezo. ErrType za srednje alarme so: 50 – 9F. Vpisemo tistega, ki se ni uporabljen.

Pri spreminjanju teze nekemu alarmu moramo paziti na to, da ta alarm v danem trenutku ni prisoten!

Problem s pojavljanjem alarma 34H je ze nekaj casa resen na vseh objektih. Naveden problem sluzi le kot primer spremembe teze nekemu alarmu.

4. Po menjavi programske opreme iz verzije V4.3 KSP01 v verzijo V4.3 KSP02 so se zaceli pojavljati problemi. Narocnikom je brez vzroka zvonilo, ena tisocica narocnikov pa nekaj casa ni mogla telefonirati. Za ADM se je pojavilo sporocilo, da modul ni ustrezen. Ce s FLM-DSP preberemo alarmna sporocila se izpisujejo cudne vrednosti. Kaj je vzrok temu?

V verziji V4.3 KSP02 je prislo do sprememb lokacij tarifnih stevcev v BRAM-u in diagnostike, zato je pri menjavi programske opreme potrebno pobrisati BRAM-e v vseh modulih (tudi v ASM-jih). Da ne bi izgubili vsebine tarifnih stevcev, jih najprej zapisemo na tarifni trak, po brisanju BRAM-ov pa stevce s tarifne kasete prenesemo v CHM.

5. Na nekaterih centralah so odprli prefikse za usmerjanje proti PABX centralam – za INDIALING. Prenosnikom so dali stevilke iz obsega ostevilcenja centrale, ki pa se ne ujemajo s prefiksi za indialing. Kako resiti ta problem?

Za indialing (proti PABX centralam) bi bilo potrebno dodati nove skupine kataloskih stevilk narocnikov. Teh skupin ni mozno spreminjati z administrativnimi procedurami, ampak je potrebno narediti novo sistemsko kaseto.

6. Po razsiritvi centrale (obsega numeracije) se tarifne kasete na OMC-ju ne da vec obdelovati. Kaj je narobe?

Pri spremembi obsega numeracije je potrebno instalirati novo tarifno kaseto. Pri spremembi obsega numeracije se namrec spremeni dolzina zapisov na kaseti. Tarifni stevci povozijo zacetek datoteke monoloskih sporocil.

7. Kaj vse je potrebno storiti pri spremembi dvojcka v enojcka?

Odstraniti je treba kaseto za dvojcka in narocnika prikljuciti na zili a in b. Na narocniski plosci je potrebno prestaviti mosticek za ustreznega narocnika z 2-3 na 1-2. S proceduro ENR-RPN pogledamo katera je druga narocniska stevilka (TPLN=2TP) in jo s proceduro ENR-CCN:CatNr pobrisemo.

8. Kaksen je postopek pri zaseganju vnaprej izbranega prenosnika v V4.3 KSP02 in v V4.4?

Za uporabo storitve zaseganje vnaprej izbranega prenosnika je potrebno telefonskemu prikljucku vpisati parameter MNTL=1. Nacin zaseganja prenosnika pa je enak kot v V4.3 KSP01, opisan pa je tudi v uporabniski dokumentaciji.

9. Pri projektiranju in narocanju opreme smo narocili premalo plosc UTA2168AA, ki imajo moznost oddaje tarifnih impulzov (16kHz) na linijo. Ker so narocniki, ki zelijo imeti sprejem tarifnih impulzov precej razmetani v ASM-jih, je plosc UTA2168AA premalo. Kaj storiti?

V ASM-jih je potrebno zamenjati po dve narocniski stevilki (brisemo dve kataloski stevilki in vsako vpisemo na zamenjano pozicijsko stevilko) s procedurami ENR-CCN, ENR-WCN in SSD-WSP. Na delilniku je potrebno zamenjati linije proti narocnikoma. Upostevati je treba, da je vrednost tarifnega stevca vezana na prikljucek in se ne preseli s katalosko stevilko.

10. Ali so datoteke z monoloskimi sporocili zapisane v ASCII formatu?

Od verzije 3.2 naprej so datoteke z monoloskimi sporocili v ASCII formatu in jih je mogoce obdelovati z razlicnimi orodji.

11. ZAMENJAVA BACK-PANELOV (V3.2) Po zamenjavi back-panela PTZ 2123 FA modula ASM ni mogoce napolniti s programsko opremo. Ce omenjeni back-panel zamenjamo z modelom PTZ 2123 BA, se ASM normalno napolni. Kaj bi bilo lahko narobe?

Back-panel PTZ 2123 FA je predviden za sistem SI2000/224 V4, kjer je mehanizem polnjenja programske opreme drugacen od mehanizma polnjenja v verziji 3 (kjer so uporabljeni {e load-kanali, v verziji 4 pa gre polnjenje prek IPC). Zaradi omenjenega razloga je pri uporabi omenjenega back-panela v V3 potrebno dodati prevezavo (pozicija SCC): 01BB5 – 01BB6, ki zagotovi CLK 32k za load kanal.

12. Pred casom se je pojavljalo veliko vprasanj glede registriranja zvez in tarifnih stevcev. Pri izpisu sledenja tarifnega stevca za enega narocnika se vcasih pojavi precej veliko stevilo tarifnih impulzov, med ‘f2’ raporti (belezenje dragih pozivov) pa ni nobenih podatkov o zvezah, ki bi skupaj nanesle prej omenjeno stevilo tarifnih impulzov.

Ce med ‘f2’ raporti ni podatkov o kaksnih zvezah, stevec tarifnih impulzov pa se je v tem obdobju precej povecal, potem poglejte ‘f5’ raporte, to je sporocila o dolgih zvezah. Ce neka zveza traja vec kot 5,5 ur, se na LTTY izpise monolosko sporocilo OOLC, na tarifno kaseto pa raport ‘f5’. V kolikor traja zveza se nadaljnjih 6 ur in vec, se na vsakih 6 ur izpisujejo sporocila o dolgi zvezi. Sporocilo tipa OOLC in ‘f5’ raporti se vedno izpisujejo ob polni uri. Prav zaradi tega se prvo sporocilo (‘f5’) pojavi v casu med 5,5 in 6,5 ure trajanja poziva. Po zadnjem ‘f5’ raportu, se za preostali del zveze izpise se raport ‘f2’. Ce bodo se kaksne nejasnosti, nam le te prosimo sporocite.

13. Kako meriti promet v posameznih RASM-jih?

Promet v RASM lahko merimo tako, da za vse narocnike v RASM (razen tistih, ki so v PBX skupinah) vpisemo parameter ORTN. Pred tem s proceduro ENR-RPL pogledamo katere smeri RTNR, oziroma njim pripadajoce vrednosti ORTN, so ze uporabljene za PBX skupine. ORTN parameter vpisemo v heksadecimalni obliki. Za en RASM vpisemo eno od se ne uporabljenih vrednosti ORTN-ja. Pod RASM v tem kontekstu pojmujemo enega ali vec oddaljenih modulov ASM, ki so na isti lokaciji. ORTN parameter vpisemo v heksadecimalni obliki z administrativno proceduro SSD-WSP (ali SSD-WTP).

PRIPOROCILO: Da pri kasnejsem dodajanju PBX skupin, ne bi prislo do zmesnjav ORTN-jev, predlagamo, da se za RASM-je uporabijo ORTN-ji visjih vrednosti (od 253 navzdol). Tako bi za prvi RASM uporabili ORTN 253 (FDH), za drugi RASM ORTN 252 (FCH), in tako naprej.

Pri objektih instaliranih po 15.8.94, je za merjenje prometa v RASM-jih ze vse pripravljeno na sistemskih kasetah.

Pri analizi rezultatov meritev prometa bo treba, poleg rezultatov za smer (ORTN) RASM-ja, upostevati tudi rezultate za vse PBX skupine, ki pripadajo dolocenemu RASM-ju.

14. Kako je z zapisovanjem “”f”” raportov (dragih pozivov in drugih monoloskih sporocil) na tarifno kaseto pri centralah, ki imajo LCHM?

Ker je v LCHM-ju stalno prisotna sistemska kaseta, ni avtomatskega zapisa tarifnih stevcev in drugih sporocil na tarifno kaseto. Zapis stevcev in sporocil na tarifno kaseto je mozen le s posredovanjem vzdrzevalca. Tu je potrebno opozoriti, da se na tarifno kaseto ne zapisujejo f2 in f5 raporti. Razlog je ta, da v memoriji ni dovolj prostora za shranjevanje vseh teh sporocil. V memorijo in potem na kaseto se shranjujejo tarifni stevci, od raportov pa le f0 in f1.

Predvideno je, da se zapisi o pozivih v primeru LCHM-ja takoj izpisujejo na LTTY kot OOBS monoloska sporocila, ali pa se v obliki f2 raportov posiljajo na OMT ali OMC.

Vedeti je treba, da je resitev z LCHM-jem pocenitev konfiguracije in ima zaradi tega tudi omejene moznosti.

OMC /OMT – sistem za upravljanje in vzdrzevanje – 400

1. INSTALACIJA UNIX-a (400 V3.2) Operater na OMC je zacel z nalaganjem UNIX operacijskega sistema iz prilozenih disket. S tem je “”povozil”” obstojeco programsko opremo sistema OMC.

Prilozene diskete niso namenjene za poskusna nalaganja in jih je potrebno uporabiti le v izjemnih primerih. Oseba, ki to naredi, pa mora poznati konfiguriranje in instaliranje UNIX operacijskega sistema.

2. Zakaj ne dela casovno tarifiranje po vpisanih podatkih? (V3.2)

Potreben je naslednji postopek: 1. Uporabnik “”omcadmin”” mora ustaviti mrezni podsistem z ukazom Stop_Net 2. V “”cps”” podsistemu izberemo opcijo: Time Tariff=ENABLE. 3. Nastavimo tarifno tabelo. 4. Zapustimo sistem “”cps”” z izbiro Exit v glavnem menuju. 5. V “”omcadmin”” ponovno startamo mrezne programe: Init_Net. 6. Vzpostavimo zvezo s centralo (Connect). Po tem postopku casovno tarifiranje dela!

3. Obdelava tarifne kasete na OMC-ju ne dela zanesljivo (dela – ne dela). Obcasno dobimo odziv: “”Can’t open /dev/rzt0″”.

Eden od razlogov za omenjeno napako je lahko tudi okvarjen kontroler kasetne enote (SCSI kontroler IB02).

4. Nezmoznost logiranja na sistem, razen “”sysadmin””. Po postopku logiranja se izpise: “”Logging is turned off – call system administrator””. Kaj storiti?

Sistemski administrator je izkljucil vodenje sistemskega dnevnika. Z ukazi za delo s sistemskim dnevnikom je potrebno shraniti in ponovno omogociti vodenje SYS_LOG datoteke z ukazom “”log_enable””. To lahko stori le uporabnik “”sysadmin””!

Zasebni sistemi:

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *