crta
Beseda  
especially for the lost and supressed intellectuals of Kosovo.

  Writers association of Primorska region
  Koper, Slovenia
  Koper, 2. aprila 1999

SOŽALNO PISMO,

  ki smo ga v imenu ZKP-ja poslali v Trst družini Tomizza:

  Fulvio Tomizza, eccellente scrittore, un grande uomo, un vero amico. La sua scomparsa ci lascia perplessi, rattristati e molto piu soli.

  Associazione scrittori del Litorale sloveno
  Capodistria, 25 maggio 1999

...  zoper  suho  lozo
"Veliko poklicanih, malo izbranih..."

  KOPER (tv) - "Vaše število," se je ob začetku četrtkovega multimedijskega projekta Beseda '99 v gledališki dvorani občinstvu rahlo otožno nasmehnil predsednik Združenja književnikov Primorske, pisatelj Marjan Tomšič, "potrjuje svetopisemske besede: veliko je poklicanih, a malo izbranih..."
  "Zbrali smo se, da bi potrdili prastaro resnico, ki pravi: v začetku je bila beseda," je dodal Tomšič, "pa tudi zato, da bi s tremi izraznimi oblikami - plesom, glasbo in besedo - razpršili poštirkano vzdušje, v katerega je vse prevečkrat zavita ustvarjalnost..." (...)

Primorske novice, 16. februarja 1999

Fotografija - vodnjak

Beseda 99

  Avditorij Portorož in Združenje književnikov Primorske sta pripravila 21. aprila umetniški večer BESEDA 99: preplet besede, baleta, glasbe. Nastopili so književniki: Edelman Jurinči iz Ankarana, Ivko Speti iz Ilirske Bistrice, Marija Mercina, Vida Mokrin Paver in Marjana Remiag iz Nove Gorice, Jurij Paljk iz Gorice, Magdalena Svetina iz Sežane in Marko Sosi iz Trsta. 

Poslušali smo glas Mojce Maljevac, pianista Uroša Mavra, vsestranskega glasbenika Luciana Klevo z mehom, vijulinom, drumelco, flavto in klarinetom. Zaplesala so tri dekleta - Patricija Sosič, Alica Vrunč, Nika Pegan - pod vodstvom koreografinje Liljane Šanti Ujčič.
  Književniki so govorili o lepoti naše zavesti, ki s popolno svobodo dojema njene neskončne razsežnosti. Lepota je ljubezen v pojavnosti vsega individualnega. Lepota je orožje, je romanje, je ponižno čakanje na poti v spiralni svet duhovnega ustvarjanja. Uho jo sliši, oči jo videvajo, srce jo občuti. Lepota in ljubezen sta mir, v katerem umetnik najde svoj pravi izvir, da ga ponudi kot čisti napoj, stvaritev, ki jo podeli z drugimi.
N.K.
Portorožan, št/N 4, april 1999

Delež primorskih književnikov

  (...) Doživet literarni večer v Portorožu je spet dokazal, da bi moralo biti tudi pri nas med drugimi kulturnimi pobudami dovolj prostora za književnike in za literarne večere. Že res, da se objavljajo knjige in prirejajo njihove predstavitve, na katerih sodelujejo tudi književniki, a literarni večeri so izjemni zato, ker na njih lahko bralci spoznajo pesnike in pisatelje od blizu in tudi poslušajo, kako sami berejo svoja dela.

Novi glas/ št. 17 (29. aprila 1999) 
Tri Istre na umetniškem večeru

  Pobudnik obnovitve obmejnih srečanj književnikov in kulturnikov je bil koprski glasbenik Emil Zonta, ki je že jeseni odprl vrata svoje domačije pri Sv. Duhu pri Buzetu, kjer se je zbrala peščica ustvarjalcev in kulturnih delavcev.
  Pred dnevi pa je bila gostiteljica drugega srečanja pesnica Alferija Bržan. Na njenem prijaznem domu v Tribanu se je zbralo ve kot dvajset gostov iz slovenske in hrvaške Istre in zamejstva. Ob kamniti mizi pod oljkami se je večer začel ob trijezičnem branju odlomkov iz romana Boljše življenje Fulvia  Tomizze - v počastitev velikega pisatelja z meje, čigar odhod v "boljše življene" gotovo pušča nenadomestljivo praznino med književniki iz Istre. V nadaljevanju sta Marjan Tomšič in Ines Cergol Bavčar osvetlila življenjski in pesniški slog Alojza Kocjančiča, nakar je Milan Rakovac prebral svoje prevode Kocjančičevih pesmi v hrvaški jezik. Po osvežitvenem premoru je besedo povzel Boris Biletić s predstavitvijo zbornika o Matetu Baloti, ki ga je uredil in s pomembnih znanstvenim deležem tudi dopolnil. Edelman Jurinčič pa je prebral svoje prevode Balotovih pesmi. Ob sklepu formalnega dela srečanja, ki ga je vešče elegantno, kot to vedno zna, vodila Irena Urbič, je Cergolova prebrala v slovenski jezik prevedene Biletićeve haikuje iz letos izšle pesniške zbirke Oblika za dušo.
  Po bogati, istrsko dišeči pojedini, za katero je  poskrbela izvrstna gostiteljica s svojo družino, in ob podpori glasbene spremljave Istrskih mužikantov so se gostje le s težavo ponovno zbrali pod oljkami, zato pa toliko bolj zavzeto, a obenem sproščeno s svojimi prispevki pričarali prijateljski literarni večer. Loredana Bogliun-Debeljuh je z veliko naklonjenostjo pozdravila prebujena srečanja in v imenu vseh izrazila željo, da ne bi zamrla, saj tkejo 

 

5. stran  
crta
STRAN  NAZAJNA  VRHNASLEDNJA  STRAN

crta

Copyleft © 1996/2000 za Kulturno društvo CAPRIS  - 
HisTer - Web Destruction