| especially for the lost and supressed intellectuals of
Kosovo.
Writers association of Primorska region
Koper, Slovenia
Koper, 2. aprila 1999
SOŽALNO PISMO,
ki smo ga v imenu ZKP-ja poslali v Trst družini Tomizza:
Fulvio Tomizza, eccellente scrittore, un grande uomo, un vero
amico. La sua scomparsa ci lascia perplessi, rattristati e molto piu soli.
Associazione scrittori del Litorale sloveno
Capodistria, 25 maggio 1999
"Veliko poklicanih, malo izbranih..."
KOPER (tv) - "Vaše število," se je ob začetku četrtkovega
multimedijskega projekta Beseda '99 v gledališki dvorani občinstvu rahlo
otožno nasmehnil predsednik Združenja književnikov Primorske, pisatelj
Marjan Tomšič, "potrjuje svetopisemske besede: veliko je poklicanih,
a malo izbranih..."
"Zbrali smo se, da bi potrdili prastaro resnico, ki pravi:
v začetku je bila beseda," je dodal Tomšič, "pa tudi zato, da bi s tremi
izraznimi oblikami - plesom, glasbo in besedo - razpršili poštirkano vzdušje,
v katerega je vse prevečkrat zavita ustvarjalnost..." (...)
Primorske novice, 16. februarja 1999

Beseda 99
Avditorij Portorož in Združenje književnikov Primorske sta pripravila
21. aprila umetniški večer BESEDA 99: preplet besede, baleta, glasbe. Nastopili
so književniki: Edelman Jurinči iz Ankarana, Ivko Speti iz Ilirske Bistrice,
Marija Mercina, Vida Mokrin Paver in Marjana Remiag iz Nove Gorice, Jurij
Paljk iz Gorice, Magdalena Svetina iz Sežane in Marko Sosi iz Trsta. |
Poslušali smo glas Mojce Maljevac, pianista Uroša Mavra,
vsestranskega glasbenika Luciana
Klevo z mehom, vijulinom, drumelco, flavto in klarinetom. Zaplesala
so tri dekleta - Patricija Sosič, Alica Vrunč, Nika Pegan - pod vodstvom
koreografinje Liljane Šanti Ujčič.
Književniki so govorili o lepoti naše zavesti, ki s popolno
svobodo dojema njene neskončne razsežnosti. Lepota je ljubezen v pojavnosti
vsega individualnega. Lepota je orožje, je romanje, je ponižno čakanje
na poti v spiralni svet duhovnega ustvarjanja. Uho jo sliši, oči jo videvajo,
srce jo občuti. Lepota in ljubezen sta mir, v katerem umetnik najde svoj
pravi izvir, da ga ponudi kot čisti napoj, stvaritev, ki jo podeli z drugimi.
N.K.
Portorožan, št/N 4, april 1999
Delež primorskih književnikov
(...) Doživet literarni večer v Portorožu je spet dokazal, da
bi moralo biti tudi pri nas med drugimi kulturnimi pobudami dovolj prostora
za književnike in za literarne večere. Že res, da se objavljajo knjige
in prirejajo njihove predstavitve, na katerih sodelujejo tudi književniki,
a literarni večeri so izjemni zato, ker na njih lahko bralci spoznajo pesnike
in pisatelje od blizu in tudi poslušajo, kako sami berejo svoja dela.
Novi glas/ št. 17 (29. aprila 1999)
Tri Istre na umetniškem večeru
Pobudnik obnovitve obmejnih srečanj književnikov in kulturnikov
je bil koprski glasbenik Emil
Zonta, ki je že jeseni odprl vrata svoje domačije pri Sv. Duhu
pri Buzetu, kjer se je zbrala peščica ustvarjalcev in kulturnih delavcev.
Pred dnevi pa je bila gostiteljica drugega srečanja pesnica
Alferija
Bržan. Na njenem prijaznem domu v Tribanu se je zbralo ve kot dvajset
gostov iz slovenske in hrvaške Istre in zamejstva. Ob kamniti mizi pod
oljkami se je večer začel ob trijezičnem branju odlomkov iz romana
Boljše
življenje Fulvia Tomizze - v počastitev velikega pisatelja z
meje, čigar odhod v "boljše življene" gotovo pušča nenadomestljivo
praznino med književniki iz Istre. V nadaljevanju sta Marjan Tomšič
in Ines Cergol Bavčar osvetlila življenjski in pesniški slog Alojza
Kocjančiča, nakar je Milan Rakovac prebral svoje prevode Kocjančičevih
pesmi v hrvaški jezik. Po osvežitvenem premoru je besedo povzel Boris
Biletić s predstavitvijo zbornika o Matetu Baloti, ki ga je uredil
in s pomembnih znanstvenim deležem tudi dopolnil. Edelman Jurinčič
pa je prebral svoje prevode Balotovih pesmi. Ob sklepu formalnega dela
srečanja, ki ga je vešče elegantno, kot to vedno zna, vodila Irena Urbič,
je Cergolova prebrala v slovenski jezik prevedene Biletićeve haikuje iz
letos izšle pesniške zbirke Oblika za dušo.
Po bogati, istrsko dišeči pojedini, za katero je poskrbela
izvrstna gostiteljica s svojo družino, in ob podpori glasbene spremljave
Istrskih
mužikantov so se gostje le s težavo ponovno zbrali pod oljkami,
zato pa toliko bolj zavzeto, a obenem sproščeno s svojimi prispevki pričarali
prijateljski literarni večer. Loredana Bogliun-Debeljuh je z veliko naklonjenostjo
pozdravila prebujena srečanja in v imenu vseh izrazila željo, da ne bi
zamrla, saj tkejo |