Organizacijski odbor 13. premskih srečanj je 3. junija "Pod gradom" med Premom in Ilirsko Bistrico dokončno sprejel program za Prem '99, ki se bo začel v nedeljo, 20. junija 1999, ob 11. uri z literano delavnico mladih. Srečanja, ki ga bosta vodila prof. Jasna Čebron in Edelman Jurinčič, se bo udeležilo petnajst najboljših udeležencev letošnjega DOSP-a. Popoldanski del se bo predvidoma začel ob 16. uri in bo posvečen 100-letnici smrti Dragotina Ketteja. Po videofilmu "Dragotin Kette, pesnik ljubezni in človekove pokončnosti" bosta o slovenskem modernistu spregovorila prof. Jasna Čebron (Kettejeva mladinska poezija) in prof. Ismet Bekri (problemi prevajanja Kettejeve poezije). Organizatorji se trudijo  pritegniti tudi izvrstnega kettologa, dr. Jurija Martinovića, vendar njegovo sodelovanje še ni potrjeno.
  Ob 18. uri bo na vrsti literarni večer, na katerem bo nastopilo deset književnikov in dva gosta iz literarnega društva Hotenja iz Velenja. V uvodnih besedah pred literarnim nastopom bo akademik in književnik Ciril Zlobec spregovoril o pomenu Premskih srečanj in primorske literature v okvirju slovenske.
  Večer bo sklenila igralka Lučka Počkaj z monodramo Marka Sosiča Balerina, Balerina, ki jo je adaptiral in režiral Branko Završan.
 

Odprto pismo 
primorskim poslancem
  Spoštovani poslanci!
  Slovenci smo se oblikovali v narod drugače kot mnoga druga evropska ljudstva. Nastali smo s knjigo in se z njo tudi uveljavili. Vsa pretekla stoletja je bila knjiga temelj naše nacionalnosti in zakladnica našega jezika. Predstavljala je in še predstavlja najpomembnejšo sestavino kulturne in narodnostne identitete. 
  Danes pa je ta knjiga, to naše kulturno bogastvo, ogroženo iz različnih razlogov. Že uvedba petodstotnega prometnega davka je slovensko knjigo pomaknila med najdražje v Evropi. Sprejem zakona o davku na dodano vrednost pa bi knjigo, predvsem izvirno slovensko besedno umetnost, usodno prizadel. Na Hrvaškem se je knjižna produkcija leto dni po uvedbi davka na dodano vrednost zmanjšala za skoraj 55 odstotkov. Podobno ali pa v še hujši obliki bi omenjeni zakon pustošil tudi na Slovenskem. Argumenti, ki jih uporabljajo zagovorniki zakona o uvedbi DDV, recimo tale: moramo se pa ukloniti evropski zakonodaji oziroma evropskemu pravnemu redu, so le pesek v oči resnici. Poljaki, ki jih je dvajsetkrat ve kot Slovencev, so knjigo obdavčili z ničelno stopnjo - z vračilom davka, plačanega v predhodnih fazah. Če je Evropa njim to "dovolila", zakaj ne bi tudi nam, saj je položaj naše knjige mnogo težji kot položaj njihove. Poljaki se zavedajo, da knjiga ne more in ne sme biti le tržni predmet. Kot ljudstvo, ki spoštuje samega sebe in svojo kulturo, so znali zaščiti 

  IO Združenja književnikov Primorske:
Zora Tavčar
Ines Cergol Bavčar
Edelman Jurinčič
Jolka Milič
Marijana Remiaš
Marko Sosič
Ivko Speti Magajna
Vlado Šav
Marjan Tomšič

(1. septembra 1999 smo to pismo poslali na: Primorske novice, Primorski dnevnik, Delo, Radio Koper.)

Primorski 
šolski muzej na Premu

  Izvršni odbor Združenja književnikov Primorske podpira zamisel, da bi se na Premu, v stari in opuščeni osnovni šoli, ustanovil Primorski šolski muzej. Strinjamo se z utemeljitvijo, ki sta jo napisala prof. Silvo Fatur in prof. Vojko Čeligoj. 
  Na Premu se je v učiteljski družini rodil pesnik Dragotin Kette. V stari šoli, njegovi rojstni hiši, je že zdaj Kettejeva spominska zbirka, ki jo je od njenega nastanka obiskalo že blizu trideset tiso obiskovalcev. Na premskem gradu in v vasi sami se že ves čas dogajo pomembne kulturne prireditve, med temi je tudi vsakoletno, zdaj že tradicionalno premsko srečanje pisateljev in pesnikov Primorske. In res je, da si primorsko šolstvo, pa zaradi številnih posebnosti, zasluži svoj muzej. Spomnimo se na 
začetke šolstva v tem delu Slovenije, na dragocena prizadevanja Ciril-Metodove družbe, na razcvet šolstva v začetku tega stoletja in na fašistični pogrom nad slovenskim šolstvom med svetovnima vojnama, pa na izvirnost partizanskega šolstva med drugo svetovno vojno in na razmah šolstva po vojni. 
  Primorski šolski muzej na Premu bi temu kraju, s tem pa tudi zapostavljenim Brkinom, dal poseben poudarek in vrednost. In dejstvo je, da se Slovenci na prepihu nacij, torej v naši Primorski, gotovo ne bi obdržali, če ne bi imeli svojih šol, torej svojega šolstva. 
  Upajmo, da se bodo razumno združili državni in občinski interesi in bo v bližnji prihodnosti res prišlo do ustanovitve tega muzeja. 

  IO Združenja književnikov Primorske
  Koper-Sežana, 16. aprila 1999

IZJAVA,

  ki smo jo po internetu poslali albanskim pisateljem in pesnikom:

  Dear friends,
  In this cruel time, when dignity of man and word have no price, we - in belief that word should still be a crucial weapon -are sending you words of support, wishing the killing in Kosovo would end as soon as possible and that Albanian people could live freely. At the same time we express our deepest condolence for all the victims of violence,