Naš založniški program ima pravzaprav eno samo vnaprej določeno pravilo - izdajanje knjig kraških ustvarjalcev. Pogled na seznam imen doslej izdanih piscev nam to potrjuje:
- Vinko Sterle (Fant, to pa so čekani in pol!)
- Aleksander Peršolja (Bacchus v grmovju)
- Maja Razboršek (Ranjeni papir/La carta ferita, prevod Jolka Milič)
- Magdalena Svetina Terčon in David Terčon (Za vrati 309, skupna knjiga)
- Ivko Speti (Steklenica - odbrana proza, Pozabljene pravljice, Stihomisli)
- France Magajna (Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih).
Poleg teh smo izdali še:
- V skrivne samopoti/On a Secret Solitary Path/Per strade segrete e individuali, večjezični zbornik pesmi šestih kraških pesnikov
- almanah za literaturo in kulturo Iz zlatega čolna 1, v sodelovanju z Literarnim društvom Zlati čoln Sežana.
Razen v primeru Magajnovih Žalostnih zgodb o veselih Kraševcih, ki so bile ponatisnjene, so vse preostale knjige izvirno leposlovje.
  Program nastaja sproti oziroma mu pravzaprav težko rečemo program, saj se vsi projekti oblikujejo spontano, glede na zanimanje in pripravljenost ustvarjalcev. To je tudi posledica tega, da založba nima denarja, ki bi ji omogočil dolgoročno načrtovanje. Vsaka izdaja pravzaprav nastane v tesnem sodelovanju s piscem, ki mora sam zagotoviti velik del denarja. Drugi del potrebnih sredstev se pridobi s sponzorstvi in donacijami, tretji del pa s prodajo. Kako je s prodajo leposlovja, pa vsi prav dobro vemo. Pri Žbrinci uporabljamo predvsem neposredno osebno trženje, torej prodajo po pošti. Založba pripravi predstavitev vsake izdane knjige. Seveda je treba vedeti tudi, da honorarjev ne izplačujemo in je sodelovanje vseh ustvarjalcev, tako piscev kot oblikovalcev in lektorice, popolnoma brezplačno. Če bi v ceno knjige všteli še te stroške in stroške urednikovanja, potem knjig založbe Žbrinca nikoli ne bi bilo.
  Lahko torej sklenemo, da založba, ki je sicer organizirana kot gospodarska družba, deluje pravzaprav kot društvo, saj ji v ospredju ni dobiček, temve cilj, zaradi katerega je pravzaprav nastala - objava knjižnih del s Krasa, ki morda brez njenega posredovanja ne bi bila nikoli natisnjena.
  Ima pa založba že od vsega začetka tudi stalen projekt, in ta je izdajanje zbornika Kraški koledar. V njem objavi članke različnih piscev, pravilo pa je, da govorijo o Krasu (zgodovina, pomembni dogodki, pomembni Kraševci, leposlovje ipd.), oziroma da jih je napisal Kraševec (recimo potopis iz tujine ipd.).
  Poleg vsega tega je založba natisnila tri priložnostne brošure:
- Risbice za Elvisa (zbornik literarnih in likovnih izdelkov gojencev Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, enota Divača)
- Dutovlje - 25 let praznika pršuta in terana
- 1. zbirka skladb za kitaro, v sodelovanju s Kulturnim centrom Srečka Kosovela Sežana
Pred nekaj leti pa smo izdali tudi stenski koledar in razglednico, oba s kraškimi motivi.

Založba CAPRIS, Koper

Minilo je že desetletje od ustanovitve založbice Edicija Capris, ki se je predstavila s svojo prvo dvojezično brošuro Pandolo, kjer smo zbrali številne zgodovinske vire, objavili prevod Pandološkega priročnika Laura Decarlia in tako navezali prve stike s koprskimi ezuli, upajo na nadaljnje sožitvene korake Koprčanov. Podobno se pravkar dogaja s hrvaškim delom Istre. Prav pandolo je odprl pot v Pulj in Labin, čakajo pa nas še cerkljanski Laufarji, s katerimi bi se radi pomerili v tej prarazličici basebolla na snegu. Ena lastovka nikoli ne napove pomladi, zato so kmalu priletele za njo še druge. Danes je to kar upoštevanja vredna jatica, ki jo sestavljajo spodaj naštete knjige: 
2. knjiga Edicije Capris je monografija Kameleoni 1965 - 1995, Franka Hmeljaka.
3. knjiga je pesniška zbirka Upalte Farau Vesa Pirnata.
4. knjiga je Domoljubje v blišču in temi Hermenegilda Baruce.
5. je knjiga pesmi Maje Štromar Že česnječas, katere predstavitev smo imeli v Pretorski pala in v Piano nobile.
6. knjigo smo predstavili v starodavnem naselju Koštabona pri Kopru. To so pesmi v šavrinskem narečju Koštabonke Danile Tuljak Bandi Žerjavka pud papelon.  
7. knjiga s sedmimi avtorji je monografija Dragonja, z njeno odmevno predstavitvijo smo maja odprli sezono v Piano nobile v koprski Pretorski palači. Prvo knjigo o reki Dragonji so pisali: Bert Pribac, Stanko Ivančič - HisTer, Alan Asta, Vlado Šav, Tone Komat, Marjan Tomšič in Iztok Geister, avtorji fotografij pa so: Žare Veselič, Tone Stojko, Iztok Geister, Tone Komat in Vlado Šav. 
  V pripravi je knjiga poezij Bronasti tolkač Berta Pribca, ki se pravkar lektorira in bo verjetno prišla iz tiskarne v januarju leta 2000.
  Za Pobudo park za življenje Dragonja smo oblikovali, uredili in pripravili za tisk že 5 številk glasila SOPOTNIK. Vsaka številka je imela naklado 1000 izvodov in bila poslana vsem osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji, vsem osrednjim knjižnicam, vsem uredništvom časopisov in revij, lokalnim državnim upravnim organom, ministrstvu za kulturo, za okolje in prostor, na območju bodočega naravnega parka: vsem vaškim kulturnim, gasilskim in lovskim društvom in seveda posameznikom po vaseh in zaselkih. Glasilo si lahko ogledate in prebirate tudi na Internetu: http://dragonja.nib.si/sopotnik 
  6. junija 1998 je bila v hotelu Slovenija v Portorožu predstavitev našega prvega multimedialnega CD-ja (zgoščenke) na temo Mednarodna likovna delavnica Abitanti. Podrobnosti na naslovu: http://capris-d.si 
  Kaj ve o založbi si lahko ogledate in preberete na naslovu: http://www.capris-d.si
Pišite na e-mail: info@capris-d.si ali na polžji naslov: Društvo Capris, Marušičeva 17, p.p. 275, 6000 Koper - Capodistria