Primorske založbe

Založba LIPA Koper d.o.o.

  Založba LIPA Koper je bila ustanovljena 3. julija 1959 na pobudo tedanjega urednika tednika Slovenski Jadran in Istrskega okrožnega ljudskega odbora. V prvem letu delovanja je založba izdala tri knjige, in sicer: Fran Levstik - Martin Krpan, Josip Jurči - Jurij Kozjak in Slovenske pravljice.
Založba je v 48 letih delovanja izdala 693 knjig.
  Založba LIPA že od začetka ni hotela biti ozko usmerjena, ampak je želela postati vsaj skromen del slovenskega in širšega kulturnega prostora, s posluhom za probleme Istre in Primorske. Seveda pa je hotela in hoče biti predvsem primorska založba domačih avtorjev, zamejcev in kulturna vez s sosednjim narodom in njegovo literaturo.
  Programska usmerjenost založbe se v vseh letih njenega delovanja ni bistveno spreminjala. Izoblikovala se je v ustaljenih stalnih rubrikah: sodobna slovenska poezija, sodobna slovenska proza primorskih avtorjev, znanost in poljudna znanost, likovna umetnost, zgodovina Istre in Primorske ter prevodi iz svetovne književnosti. Založba je usmerjena v skrb za kakovost in aktualnost, njena želja pa je tudi ta, da bi s komercialnejšo literaturo omogočila izdajanje del domačih avtorjev, ki zaradi skromnih naklad in brez zunanje podpore (subvencije, finančni prispevki) niti zdale ne prenesejo stroškov izdaje.
  Kljub težavam iz preteklih obdobij, s katerimi smo se morali soočati in jih reševati, smo zvesti programski usmeritvi založbe, kar se kaže tudi v novoizglih knjigah:
  - družboslovna in humanistična literatura, ki osvetljuje starejšo in novejšo zgodovino Primorske: Mojca Ravnik, Bratje - sestre - strniči - zermani, Milan Gregorič, Politični ciklon nad Istro, Alojz Zidar, Slovenski narod pomni in obtožuje; Slovenska Istra v boju za svobodo,
  - leposlovje in poljudna znanost za mladino: Marija Vojskovič, V volčji koži, Dušan Jelinčič, Budovo oko, Viktor Snoj, Kamen brez teže, Tamara Laganin, Palčki in palčice, Tamara Hlavaty, Dunca; učbeniki za poučevanje italijanskega jezika za osnovno šolo (ve avtorjev). Poleg navedenega smo izdali še celo vrsto priročnikov za dom in šolo.
V programu založbe za leto 2000 je 14 knjižnih del, med temi naslednja izvirna leposlovna:
Dušan Jelinčič, Podstrešje našega obupa (roman), Fulvio Tomizza, Franziska (roman, prevod iz italijanščine), Toma' Šalamun, Gospod barv - Il signore dei colori (dvojezična pesniška antologija, prevod: Jolka Milič), Venceslav Šprager, Gertrud Schlosser Laukel/Jolka Milič, Jezik kamna - La lingua di pietra - Steinsprache (trijezična pesniška zbirka). 

  Začetki Založbe BRANKO iz Nove Gorice segajo v leto 1993 (sede' založbe je v Novi Gorici, Gradnikove brigade 27, zastopa jo Branko Lušina).
Prva knjiga, ki jo je založba izdala, je: Alojzi Res, Ob Soči. V sedemletnem delovanju je založba izdala 70 knjig, 3 CD-plošče in 3 glasbene kasete. Usmeritev založbe je izdaja domoznanskih knjig, vezanih na severnoprimorski prostor, kar pomeni, da so avtorji  domači ali pa da so besedila vezana na ta prostor. Na nekatera dela, ki so izšla v preteklosti, smo še posebej ponosni: Ivan Rob, Življenje in delo, Hubert Bergant, Ob orglah (tudi CD-plošča), Humar Gorazd, Kamniti velikan ob Soči, monografija o Solkanskem mostu. V teh letih smo izdali 15 pesniških zbirk, zadnjo Nevina Birse, Živali in rože. Ponatisnili smo faksimile Simona Rutarja, Zgodovina Tolminske in Poknežena Grofija Goriška in Gradiščanska.Zadnje izdaje obsegajo naslednje knjige: Pavel Šimac, Umiranje selve (potopis iz Bolivije), 

  Od leta 1987 do leta 1999 smo pri Fontani izdali 24 samostojnih publikacij, od tega 12 pesniških zbirk (Danilo Japelj, Ko dan koleba, Linda Cotič, Pesem na obroke, Stojan Ržek, Dolge poezije, Danilo Japelj, Cigani usode, Edelman Jurinčič, Ribiški spevi, Boris Pangerc, Pesem Brega, Niko Župan, Korak do sonca, Boris Pangerc, Črno zlato, Stojan Ržek, Zunaj zaznavanja in žetve, Ivan Novak, V goreči travi, Justina F. Tedeško, Rožmarin, Vuka Hiti, Plamen), 10 proznih knjig (Rafael Vidali, Ćubejske žrjavce, Franjo Frančič, Klovnova obzorja, Marija Franca, Šavrinske zgodbe I/ II/ III, Milojka Žižmond-Kofol, Levitve, Neva Lukeš, Delčki našega vsakdana, Rafael Vidali, Lepi moj domček..., Janko Kleibencetl, Štorije z ognjišč) in dve ediciji Literarnih delavnic, Sapica in Samarkand. Od leta 1986 pa je izšlo tudi že 30 številk literarne revije Fontana.

  Revija je začela izhajati v Kopru kot revija mladih literatov tovarne Tomos. Kakovost revije se je po ljubiteljsko obarvanih začetkih precej izboljšala, ko so jo književniki na Primorskem začeli čutiti za svojo. Rasla je iz skromnih razmer in v želji, da bi odkrivala nove talente ter uveljavljala delo in prizadevanje bolj poznanih avtorjev z obeh strani meje. Počasi se je v krogu sodelavcev revije izoblikovala tudi zelo originalna pobuda, da bi primorske občine izdajale posamezne številke Fontane, v katerih bi bil poseben poudarek na specifiki kraja in literarnih ustvarjalcev občine - seveda ob večinskem sofinanciranju navedene občine.

  Revija Fontana, ki torej izhaja (ob gmotni podpori Mestne občine Koper) že 13. leto, je doslej nastopila s 30 rednimi števikami (od tega s 6 dvojnimi). V teh 12 letih izhajanja si je revija izoblikovala zanimivo podobo, z izdajami knjižnih del svojih sodelavcev pa postaja tako reko "založniška hiša". Pri oblikovanju 30 rednih številk same revije (v povprečni nakladi 300 izvodov) je doslej sodelovalo približno 700 sodelavcev - literatov z vse Primorske in širše. Skupna dosedanja naklada vseh edicij Fontane pa znaša približno 12.000 izvodov. 
  Omeniti pa je treba še ostale kulturne dejavnosti v okviru Fontane: organizacijo literarnih srečanj in pesniških večerov ter predstavitev rednih številk revije in njenih samostojnih edicij.
  Fontana podpira sproščeno, svobodno in pogumno literarno ustvarjalnost, ki temelji na odprtosti, širini in sodelovanju z ostalimi podobnimi revijami v primorski regiji in v širšem slovenskem prostoru. Revija je dokazala, da se da brez sistemsko opredeljene finančne strukture in organizacije vztrajati in doseči solidno kakovost tudi na literarnem področju, ne da bi se tesneje vezali s formalnimi družbenimi inštitucijami ali se opredelili za kakršno koli ideološko formo. Ves čas se zavzema za svojskost, neodvisnost in suverenost v literarnih sferah, pri teh usmeritvah pa želi ostati tudi v bodoče.