Neprestano tavanje med najglobljimi človeškimi čustvi in odsevi sveta v včasih nejasnem ogledalu našega jaza; razpetost med notranjimi občutki, ki izvirajo iz naravnih in urbanih pejsažev, in bridkostmi, ki so posledica konfliktov med negotovimi in zanikanimi identitetami; razdvojenost med nemirom neprestanega iskanja eksistenčnih ciljev in idealov ter tesnobo praznine, ki se ponuja kot edini scenarij; oddaljenost med prostorom in odnosi ter vizionarske utopije, ki dajejo konkretnost občutenemu družbenemu bivanju, ki se drobi v svoji neizprosni vsakodnevnosti. In končno, hotenje, želja in hrepenenje po podajanju in odkrivanju najbolj odmaknjenih kotičkov naše notranjosti ter strah, prežet s težavami, če že ne z nezmožnostjo, da bi iznašli ključ, ki bi nam resnično odprl vrata navzven, v svet.
  Vse to so obsežne, stare in ponavljajoče se vsebine literature vseh obdobij in  - morda vseh krajev. Izhajajo tudi iz bogate lirične zbirke, ki nam jo ponuja antologija Voci dall' Est (Glasovi z Vzhoda). Deset pesniških glasov, ki se med seboj razlikujejo po izvoru, jeziku, religiji in narodnosti, je združenih v skupnem iskanju izraza in komunikacije tistega, kar poganja duh razmišljajočega bitja. Združeni so v želji, da bi ustvarili izrazno obliko in našli pravi interpretativni klju za podajanje človekovega univerzuma, kar z drugimi besedami pomeni, da so zduženi iz potrebe po pisanju pesmi. Prav ta želja je bila odločilna, da so se skupaj s stotinami drugih združili na pesniškem tekmovanju, Nagrada Neruda, ki ga je lani organiziralo tržaško združenje Altamarea, ki je tudi poskrbelo za izdajo te publikacije, v kateri so izbrana dela nagrajenih in posebej omenjenih pesnikov.
Note tople družinske intimnosti Jurija Paljka, ki se zaustavlja na prisotnostih-odsotnostih življenja, pa tudi na moči besede, na vlogi poezije v kontekstu dvojne identitete življenja na meji, se povezujejo s preciznim, bistvenim, celo klenim jezikom neke druge odvojenosti (...)
To, kar veže bralca na zbirko Voci dell' Est, je v bistvu človekovo bivanje v različni in mnogovrstni realnosti, ki povezuje nag vsakdanji prostor, naše stike z drugimi, jasne in neizbežne predstave, ki si jih ustvarimo, in tiste - nejasne in neprijetne - , ki bi jih radi odstranili v racionalno dimenzijo, vendar nas napadajo in se polaščajo naše ranljive zavesti.

Izšla je knjiga Marjana Tomšiča Prah vesolja - Zgodbe iz labirinta

  LJUBLJANA - "Prah vesolja - to nismo ljudje. Človek ni prah. Je mnogo ve in mnogo manj." Tako pravi Marjan Tomšič, avtor zbirke uvidov in spoznanj Prah vesolja - Zgodbe iz labirinta.

  Knjigo so v četrtek predstavili v Društvu slovenskih pisateljev, ob avtorjevi 60-letnici pa jo je izdala Cankarjeva založba. "Ko zorješ njivo, posejeg seme, nato žanješ.

  Prah vesolja je knjiga 'za degustacijo'. Tomši pravi, da bi jo bilo težko prebrati v enem zamahu. Teksti namre govorijo o vsem, kar je človek dosegel - o angelih in hudičih, ljubezni in sovraštvu, zemlji in nebu, resnici in laži, prijateljstvu... "V veliko zgodb v življenju sem se podal zavestno, ker sem želel spoznati," pravi in dodaja, da globoko verjame v pravljice, v katerih se združujejo vse resnice o življenju.
"Kdor hoče kaj izvedeti o življenju, naj bere pravljice.".

ANDREJ  LUTMAN   je obiskoval gimnazijo v Idriji, kjer je tudi živel; vpisal je študij na razl. fak., veliko se je posvečal kulturi, prirejanju literarnih večerov. Je samostojni kulturni delavec in živi v Ljubljani.   Piše poezijo, prozo in publicistiko; prvo pesniško zbirko Opisovanja je objavil leta 1984, zadnja Vzbrsti vbrst je izšla letos; je soavtor proznega almanaha Rošlin in Verjanko (1987), 1992. je izdal kratke pripovedi Goločasje, 1993. novelo Lov..., za kantato Alda Kumarja Na struni Merkurja (1990) je napisal besedilo z naslovom V vibah vsemirja.