Današnji čas 
ni sentimentalen

  PREM - V nedeljo zvečer so se, v organizaciji sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, izpostava Ilirska Bistrica, in Združenja književnikov Primorske, končala 13. premska srečanja. Gre za tradicijo, ki jo je treba upoštevati, kot je dejal akademik Ciril Zlobec, v smislu "srečanj tega trenutka".

  V jutranjih urah je potekala delavnica dijakov z letošnjega Dijaškega obmejnega srečanja Primorske pod vodstvom prof. Magdalene Svetina Terčon in Edelmana Jurinčiča. Osrednji dogodek letošnjih srečanj pa je bila okrogla miza ob 100-letnici smrti Dragotina Ketteja. Ob tej priložnosti so pripravili projekcijo filma o pesnikovem življenju. Scenarist Silvo Fatur je povedal, da gre za didaktično poučni film za mladino, ki je nastal pred štirimi leti v okviru projekta Slovenski pesniki in pisatelji pri založbi Jaka (produkcija video filmov). Fatur, sicer domačin iz Zagorja, je obdelal Kettejevo življenje na Premu in Zagorju, medtem ko je novomeško obdobje  pripravil v sodelovanju s slavistom Miho Glavanom. Kette je po Faturjevem mnenju pesnik poezije, ljubezni in radoživosti, in kot takšen svetla izjema v slovenski liriki tistega časa.
  Prof. Jasna Čebron je v nadaljevanju spregovorila o Kettejevi mladinski poeziji. Na začetku si je zastavila vprašanje: "Kako se je lahko tako mlad človek posvetil pisanju pesmi za otroke?" Nedvomno je nekaj na tem, da je šlo za prelomno obdobje ob koncu stoletja in na drugi strani za pesnikov boj z golo eksistenco. Kette je napisal osemnajt besedil otroških pesmi in jih objavljal v listih za otroke, Vrtec in Angelček. Z vzgojnimi pesmimi, v katerih ne manjka hudomušnosti, se je naslonil na Levstikovo sporočilno besedilo. V večini pesmi postavi v ospredje živalski svet  z antitezo, kjer zmaguje tisti skromnejši, šibkejši. Nekatere poznejše pesmice se približujejo celo poeziji nove romantike, vsekakor pa gre v končni fazi za pesnikovo izživetje otroškega skozi živalski svet.
Banjalučan prof. Ismet Bekrić, ki ustvarja v Ilirski Bistrici, je predstavil prevod Kettejevih pesmi v bosanski jezik. "Južni pesniški izdihi", kakor imenuje poskuse prevoda, so mogoče blizu Ketteju ravno zaradi njegove begunske avanture in trpljenja, doživetega v tem obdobju. Literarni večer je s pozdravnim nagovorom odprl akademik Ciril Zlobec. Spraševal se je o občutku nature pri primorskih pisateljih, saj se mu dozdeva, da se velikokrat umikajo od aktualnih družbenih problemov. Ketteja pa je označil za enega najbolj avtentičnih pričevalcev svojega časa.
Banjalučan prof. Ismet Bekrić, ki ustvarja v Ilirski Bistrici, je predstavil prevod Kettejevih pesmi v bosanski jezik. "Južni pesniški izdihi", 

Literarno praznovanje ob šestdesetletnici Marjana Tomšiča 

Pisatelj Istre 
in njenih ljudi

  HRASTOVLJE (icb) - V petek, 24. septembra, so se zbrali številni književni prijatelji pisatelja Marjana Tomšiča in počastili njegov življenjski jubilej.

Ob Pohlenovi Šavrinki so ob zvokih istrske etno glasbe Luciana Kleve začeli literarno praznovanje z branjem odlomkov iz pisateljevehih del Alferija Bržan, Tanja Jakomin, Rožana Špeh in Mirella Arzenšek. Edelman Jurinčič je s Tomšičevo Pravljico o vinu dal iztočnico za slavnostno zdravico Tonetu Pavčku, ki je s svojim velikim govorniškim žarom prisrčno pozdravil jubilanta, poudarjajoč, da ima Slovenija ravno po Tomšičevi zaslugi pisatelja Istre. Slavljenca sta nagovorila tudi Ines Cergol Bavčar, v imenu Združenja književnikov Primorske, in hrvaški književnik Milan Rakovac, ki je pisatelja Tomšiča postavil v vseistrski kontekst. Jasna Čebron je v imenu Slavističnega društva poetično označila pisateljevo vlogo odkrivanja prikritih istrskih grafitov. Čestitkam so se nato pridružili tudi Vera Vezovnik, predstavnica KD Istrski grmi s Škofij, kjer je pisatelj velikokrat gostoval, in še nekateri pisateljevi prijatelji. Kot krajan Hrastovelj je srečanje pozdravil Viktor Snoj. Slavnost pod Šavrinko je sklenila Alojzija Zavnik iz knjigarne Libris, pobudnica in skupaj s koprskim Slavističnim društvom organizatorka srečanja. Praznovanje je ponovno potrdilo velik kulturni posluh Librisa, ki je s svojim mecenstvom omogočil bogato kulturno srečanje. Pisatelj sam pa je v svoji zahvali poudaril, da je srečen, da je trgatev na kulturnem področju v Istri bogato obrodila.
  Družabni del srečanja se je nadaljeval v hrastovski Gostilni Škergat ob bogato obloženih mizah, kjer je Libris pripravil razstavo Tomšičevih knjig in poskrbel za posebno darilo - glasbeni nastop družine Batista-Avdič, ki je praznovanju dodal dragoceno slavnostno vzdušje. Posebno presenečenje pa je bil tudi prihod tridesetih udeležencev Dnevov ustvarjalnih otrok, ki so prišli čestitat svojemu dolgoletnemu literarnemu mentorju.
  Nadvse prijetno in kulturno bogato srečanje je ponovno potrdilo, da ostaja Marjan Tomšič, po svojem 30-letnem bivanju, delovanju in ustvarjanju v Istri, magnet za vse literarne iskalce in ustvarjalce, pisatelj in prijatelj, ki ob srkanju istrskega bogastva razdaja tudi svoje bogastvo, kot učitelj, mentor, buditelj, kocjančičevski "kamen, trn in brin", že skoraj Šavrin, vsaj s pretežnim delom sebe, če ne morda celo z najboljšim. In da ima med Istrani veliko iskrenih prijateljev.