crta
Beseda  
Pravo in kultura

  V pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij na Metelkovi v Ljubljani se od 1. marca 1999 izvaja projekt PRAVO IN KULTURA, ki je namenjen predvsem vzpostavitvi višje ravni spoštovanja avtorskih pravic in osveščanju kulturno-umetniške javnosti (predvsem ustvarjalcev) o avtorskih pravicah.
  Ideja za projekt se je porodila iz izkušenj mladih avtorjev, ki na začetku svoje ustvarjalne poti nemalokrat naletijo na številne težave, ki se tičejo nespoštovanja njihovih avtorskih pravic, ki jim kot stvariteljem pripadajo. Uporabniki avtorskih del - uredniki, založniki in drugi radi uporabijo avtorske stvaritve v svojih medijih (časopisih, revijah, knjigah, katalogih, radijskih postajah, televizijskih programih, na spletnih straneh itd.) in ob tem nezakonito posegajo v avtorska dela (npr. jih predelujejo, jih ne podpisujejo z avtorjevim imenom) in s tem kršijo zakonsko varovanje avtorske pravice.
  Avtorji sami pa največkrat zaradi pomanjkljivega poznavanja pravic, ki jim pripadajo kot ustvarjalcem avtorskih del, niti ne vedo, kako jih uveljaviti ali pa obupajo nad visokimi stroški dolgotrajnih sodnih postopkov.
  Temeljni cilj projekta Pravo in kultura je avtorje seznaniti z avtorskimi pravicami, ki jim pripadajo, in z načini uveljavljanja le-teh in jim pravno pomagati pri varovanju avtorskih pravic (svetovanje, pisanje pogodb, tožb in drugih vlog).
  Projekt obsega dva sklopa dejavnosti: brezplačno svetovanje in projektno delo.

SVETOVANJE
Svetovanje poteka v prostorih Pravno-informacijskega centra na Metelkovi 6 v Ljubljani. Svetovalci za področje avtorskega prava in druge pravne problematike s področja kulture so strankam na voljo vsako sredo od 17.00 do 18.00 in vsak petek od 12.00 do 14.00. Svetovalni pogovori se vodijo na podlagi predhodnega telefonskega naročila (13 23 358 ali 13 23 364) v času uradnih ur, izjemoma tudi ob drugih urah, ki strankam bolj ustrezajo ali prek elektronske pošte (pic.@pic.si). Svetovalni pogovori so za stranke brezplačni.

  1. Svetovanje obsega:
  - informativno seznanjanje strank z avtorskimi pravicami in načini realizacije teh pravic (oblikami izkoriščanja avtorskih pravic in načini uveljavljanja avtorskih pravic),
  - pregled spisov in listin,
  - pravno posvetovanje s stranko,
  - podaja mnenja o možnosti rešitve pravnega problema.

  2. Pomoč pri pisanju vlog strankam
Pomoč pri pisanju vlog strankam pomeni pisanje zahtev za izplačilo avtorskih honorarjev (predlogi za rešitve avtorskopravnih sporov po mirni poti) ter pisanje tožb, pritožb, izvršilnih predlogov in drugih vlog v postopkih pred sodiščem. Pisanje vlog se strankam zaračuna po tarifnem sistemu, prilagojenem (nizki) plačilni sposobnosti strank.

  3. Pomo pri pisanju pogodb
Svetovalci strankam svetujejo, kateri tip pogodbe je primeren za razmerje, ki ga imajo z naročnikom. Glede na želje in potrebe strank, svetovalci izdelajo pisne osnutke pogodb, ki jih stranke plačajo po (minimalni) tarifni postavki, glede na zahtevnost razmerja, ki ga pogodba ureja in glede na vrednost predmeta pogodbe.

PROJEKTNO DELO
  Ena od temeljnih nalog v okviru projekta Pravo in kultura je tudi pripraviti in izdati brošuro,

ki bo vsebovala informacije o varstvu avtorskih pravic, načinih uveljavljanja avtorskih pravic in vlogi organizacij, ki delujejo na področju uveljavljanja avtorskih pravic na območju Republike Slovenije. Predvsem bi radi z brošuro spodbudili avtorje, katerih pravice so kršene, k rednejšemu uveljavljanju varstva njihovih pravic in jim približali delovanje sodnih in drugih institutov, ki jih pri tem lahko uporabijo.
  Poleg tega so v pripravi povezave z drugimi tiskanimi in elektronskimi mediji, kamor bodo svetovalci pisali prispevke s področja problematike avtorskega prava (članke, razprave, pravne nasvete), organizacija informativnih predavanj ipd.
V Ljubljani, 19. aprila 1999


Neke vrste prijaznost

  Na sestanku IO ZKP v Sežani (8. oktobra) smo se pogovarjali tudi o tem, da bi bilo prav, če bi vsi člani ZKP-ja  oziroma organizatorji pošiljali vsem ostalim članom Združenja vabila na svoje literarne večere ali literarna srečanja. Tako bi bili vsi seznanjeni z literarnim dogajanjem na našem območju oziroma naših območjih in morda bi bila tudi udeležba na literarnih praznovanjih številčnejša. Obenem pa bi tudi kot Združenje imeli pregled nad literarnim dogajanjem. Ne nazadnje bi bila lahko 'Beseda' pravšnji prostor za tovrstna vabila, vsaj za tiste dogodke, ki bi se  zgodili ob oziroma tik po njenem izidu, kot tudi za obvestila kaj, kje, kako se je kaj dogajalo...  Prav tako pa je 'Beseda' tudi pravi prostor za objavo vseh medijskih odmevov na naša literarna delovanja. Zato prosim za malo prijaznosti in naklonjenosti, ki jo boste pokazali s tem, da boste na nag naslov redno pošiljali preslikave časopisnih člankov, zapise medijskih poročanj, svoje komentarje... o literarnih dogodkih (nastopih, predstavitvah knjig, recenzijah...).
'Beseda' naj postane nag skupni prostor za obveščanja, razmišljanja, kritike... Kot tako smo si jo namre zamislili.
  Pa še nekaj: Stanko Ivančič je prijazni Koprčan, caprisovec, Hister, tudi sam pisatelj, saj je soavtor monografije Dragonja, šjor, ki nam je Besedo spravil na Internet. Tja pa je spravil tudi 'portret' Marjana Tomšiča in njegova je tudi zamisel, da bi približno enkrat na mesec na Internetu predstavil po enega primorskega literata. Zato prosim, da pošljete zanimive bio- in bibliografske podatke, uporabili jih bomo tako za morebitno internetsko stran kot predstavitev v Besedi, pa tudi za literarna srečanja bi prav prišli. 
  In še kar se same Besede tiče: rubrike o novitetah (novoizšlih knjigah) ne moremo odpreti, dokler o tem ne dobimo podatkov.

Urednica

... ZOPER GLUHO LOZO

Novogoriške literatke 
na Grajskem trgu

  Popoldan na Grajskem trgu, zvečer pa v Rotovžu so v okviru prireditev ob dnevu knjige nastopile literatke iz Nove Gorice. Nova Gorica je res poseben fenomen v slovenskem literarnem prostoru. Če se morajo v drugih krajih truditi, da bi izbrskali kakšno literarno gospo, je na Primorskem zadeva obrnjena na glavo. Vida Mokrin Pauer, Marjana Remiaš, Vita Žerjal Pavlin, Marija Mercina in Milojka Žižmond Kofol so izbrale za predstavitev ambientu primerno komunikativno poezijo in prozo, predvsem odlomke, ki bi jim najbr' lahko rekli "ženska literatura", ker opisujejo specifična, spolno pogojena izkustva, večidel erotična, nekatera prav simpatično kvantaško ubesedena.
 

(pv) Večer, 21. aprila 1999
 

4. stran  
crta
STRAN  NAZAJNA  VRHNASLEDNJA  STRAN
crta
Copyleft © 1996/2000 za Kulturno društvo CAPRIS  - 
HisTer - Web Destruction