| Pravo in kultura
V pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij na Metelkovi
v Ljubljani se od 1. marca 1999 izvaja projekt PRAVO IN KULTURA, ki je
namenjen predvsem vzpostavitvi višje ravni spoštovanja avtorskih pravic
in osveščanju kulturno-umetniške javnosti (predvsem ustvarjalcev) o avtorskih
pravicah.
Ideja za projekt se je porodila iz izkušenj mladih avtorjev,
ki na začetku svoje ustvarjalne poti nemalokrat naletijo na številne težave,
ki se tičejo nespoštovanja njihovih avtorskih pravic, ki jim kot stvariteljem
pripadajo. Uporabniki avtorskih del - uredniki, založniki in drugi radi
uporabijo avtorske stvaritve v svojih medijih (časopisih, revijah, knjigah,
katalogih, radijskih postajah, televizijskih programih, na spletnih straneh
itd.) in ob tem nezakonito posegajo v avtorska dela (npr. jih predelujejo,
jih ne podpisujejo z avtorjevim imenom) in s tem kršijo zakonsko varovanje
avtorske pravice.
Avtorji sami pa največkrat zaradi pomanjkljivega poznavanja
pravic, ki jim pripadajo kot ustvarjalcem avtorskih del, niti ne vedo,
kako jih uveljaviti ali pa obupajo nad visokimi stroški dolgotrajnih sodnih
postopkov.
Temeljni cilj projekta Pravo in kultura je avtorje seznaniti
z avtorskimi pravicami, ki jim pripadajo, in z načini uveljavljanja le-teh
in jim pravno pomagati pri varovanju avtorskih pravic (svetovanje, pisanje
pogodb, tožb in drugih vlog).
Projekt obsega dva sklopa dejavnosti: brezplačno svetovanje
in projektno delo.
SVETOVANJE
Svetovanje poteka v prostorih Pravno-informacijskega centra na Metelkovi
6 v Ljubljani. Svetovalci za področje avtorskega prava in druge pravne
problematike s področja kulture so strankam na voljo vsako sredo od 17.00
do 18.00 in vsak petek od 12.00 do 14.00. Svetovalni pogovori se vodijo
na podlagi predhodnega telefonskega naročila (13 23 358 ali 13 23 364)
v času uradnih ur, izjemoma tudi ob drugih urah, ki strankam bolj ustrezajo
ali prek elektronske pošte (pic.@pic.si).
Svetovalni pogovori so za stranke brezplačni.
1. Svetovanje obsega:
- informativno seznanjanje strank z avtorskimi pravicami in
načini realizacije teh pravic (oblikami izkoriščanja avtorskih pravic in
načini uveljavljanja avtorskih pravic),
- pregled spisov in listin,
- pravno posvetovanje s stranko,
- podaja mnenja o možnosti rešitve pravnega problema.
2. Pomoč pri pisanju vlog strankam
Pomoč pri pisanju vlog strankam pomeni pisanje zahtev za izplačilo
avtorskih honorarjev (predlogi za rešitve avtorskopravnih sporov po mirni
poti) ter pisanje tožb, pritožb, izvršilnih predlogov in drugih vlog v
postopkih pred sodiščem. Pisanje vlog se strankam zaračuna po tarifnem
sistemu, prilagojenem (nizki) plačilni sposobnosti strank.
3. Pomo pri pisanju pogodb
Svetovalci strankam svetujejo, kateri tip pogodbe je primeren za razmerje,
ki ga imajo z naročnikom. Glede na želje in potrebe strank, svetovalci
izdelajo pisne osnutke pogodb, ki jih stranke plačajo po (minimalni) tarifni
postavki, glede na zahtevnost razmerja, ki ga pogodba ureja in glede na
vrednost predmeta pogodbe.
PROJEKTNO DELO
Ena od temeljnih nalog v okviru projekta Pravo in kultura je
tudi pripraviti in izdati brošuro, |
ki bo vsebovala informacije o varstvu avtorskih pravic,
načinih uveljavljanja avtorskih pravic in vlogi organizacij, ki delujejo
na področju uveljavljanja avtorskih pravic na območju Republike Slovenije.
Predvsem bi radi z brošuro spodbudili avtorje, katerih pravice so kršene,
k rednejšemu uveljavljanju varstva njihovih pravic in jim približali delovanje
sodnih in drugih institutov, ki jih pri tem lahko uporabijo.
Poleg tega so v pripravi povezave z drugimi tiskanimi in elektronskimi
mediji, kamor bodo svetovalci pisali prispevke s področja problematike
avtorskega prava (članke, razprave, pravne nasvete), organizacija informativnih
predavanj ipd.
V Ljubljani, 19. aprila 1999
Neke vrste prijaznost
Na sestanku IO ZKP v Sežani (8. oktobra) smo se pogovarjali tudi
o tem, da bi bilo prav, če bi vsi člani ZKP-ja oziroma organizatorji
pošiljali vsem ostalim članom Združenja vabila na svoje literarne večere
ali literarna srečanja. Tako bi bili vsi seznanjeni z literarnim dogajanjem
na našem območju oziroma naših območjih in morda bi bila tudi udeležba
na literarnih praznovanjih številčnejša. Obenem pa bi tudi kot Združenje
imeli pregled nad literarnim dogajanjem. Ne nazadnje bi bila lahko 'Beseda'
pravšnji prostor za tovrstna vabila, vsaj za tiste dogodke, ki bi se
zgodili ob oziroma tik po njenem izidu, kot tudi za obvestila kaj, kje,
kako se je kaj dogajalo... Prav tako pa je 'Beseda' tudi pravi prostor
za objavo vseh medijskih odmevov na naša literarna delovanja. Zato prosim
za malo prijaznosti in naklonjenosti, ki jo boste pokazali s tem, da boste
na nag naslov redno pošiljali preslikave časopisnih člankov, zapise medijskih
poročanj, svoje komentarje... o literarnih dogodkih (nastopih, predstavitvah
knjig, recenzijah...).
'Beseda' naj postane nag skupni prostor za obveščanja, razmišljanja,
kritike... Kot tako smo si jo namre zamislili.
Pa še nekaj: Stanko Ivančič je prijazni Koprčan, caprisovec,
Hister, tudi sam pisatelj, saj je soavtor monografije Dragonja,
šjor, ki nam je Besedo spravil na Internet. Tja pa je spravil tudi 'portret'
Marjana Tomšiča
in njegova je tudi zamisel, da bi približno enkrat na mesec na Internetu
predstavil po enega primorskega literata. Zato prosim, da pošljete zanimive
bio- in bibliografske podatke, uporabili jih bomo tako za morebitno internetsko
stran kot predstavitev v Besedi, pa tudi za literarna srečanja bi prav
prišli.
In še kar se same Besede tiče: rubrike o novitetah (novoizšlih
knjigah) ne moremo odpreti, dokler o tem ne dobimo podatkov.
Urednica
Novogoriške literatke
na Grajskem trgu
Popoldan na Grajskem trgu, zvečer pa v Rotovžu so v okviru prireditev
ob dnevu knjige nastopile literatke iz Nove Gorice. Nova Gorica je res
poseben fenomen v slovenskem literarnem prostoru. Če se morajo v drugih
krajih truditi, da bi izbrskali kakšno literarno gospo, je na Primorskem
zadeva obrnjena na glavo. Vida Mokrin Pauer, Marjana Remiaš, Vita Žerjal
Pavlin, Marija Mercina in Milojka Žižmond Kofol so izbrale za predstavitev
ambientu primerno komunikativno poezijo in prozo, predvsem odlomke, ki
bi jim najbr' lahko rekli "ženska literatura", ker opisujejo specifična,
spolno pogojena izkustva, večidel erotična, nekatera prav simpatično kvantaško
ubesedena.
(pv) Večer, 21. aprila 1999
|