crta
Beseda  
...  za sproti

Beseda v mreži

Po naključju mi je prišla v roke nulta številka Besede in me prijetno presenetila zaradi "drugačnega" številčenja. Še posebno sedaj, na prelomu tisočletja, je bilo izrečeno nešteto besed o tem, od kod začenjamo s štetjem. Začnemo s 1. številko ali štejemo od ničle naprej. Kdo bi vedel? Prepustimo to matematikom. Najprej sem si ogledal slike, drugega tako nisem mogel, dokler nisem prišel domov in si potisnil očala na nos. Na dušek sem prebral besedila in pomislil: "Kaj, če bi vrgli to na Internet? Tako bi bilo glasilo dostopno širšemu krogu bralcev. Na mreži ga ne bi mogel naveličani bralec zmečkati, vreči v smeti, in s tem onemogočiti branje tudi drugim. Kasneje, ko bi izšle še druge številke glasila, bi lahko listali po straneh vseh izdanih izvodov, od ničelne pa do zadnje številke." 
Telefoniral sem šjori Ines in ji povedal svoja razmišljanja. Strinjala se je z menoj in rečeno-storjeno: v naslednjih nekaj dneh je Beseda postala eden od ciljev "srfarjev". Kmalu je število ogledov na Internetu preseglo število izdanih izvodov, kar je tudi bil eden od ciljev. 
Ker Internet omogoča interaktivnost in ni nekaj takega kot klasični medij, bi lahko na internetnih straneh glasila še marsikaj postorili, da bi Beseda postala interaktivna, ali bolje, multimedialna. Vendar je to odvisno tudi od pripravljenosti književnikov za sodelovanje. Z lahkoto lahko na Internetne strani Besede postavim knjigo gostov, kjer bi lahko vpisovali komentarje in predloge, lahko uredim del, ki bi bil samo za člane, in dostopen le z uporabniškim imenom in geslom, forum za diskusije na različne pereče teme, direkten pogovor med tistimi, ki bi bili istočasno na omenjenih straneh (chat) in še marsikaj.
Torej oglasite se na naslovu: http://capris-d.si/glasila/beseda.html in na naslovu http://dragonja.nib.si/beseda
Vaše pripombe in predloge pošljite HisTer-ju na e-mail: HisTer@capris-d.si

S.I. - HisTer

PS knjigo od zibelke do groba!

V zgodovini vzhodnjaške civilizacije je z velikimi črkami zabeležena "Knjiga mrtvih", staroegipčanska zbirka religioznih tekstov. Prebivalci t.i. egipčanske nove države (1580 pr.n.š.) so jo dajali v grob kot prilogo, ki naj bi mrtveca varovala v onostranstvu. Tudi mnoge druge starodavne knjige so preživele časovno spiralo stoletij in so danes varno spravljene na knjižnih policah. Knjigo oziroma pisano besedo je pred raznimi pogromi vselej varovala neka posebna vrsta ljubezni, ki sicer ne sega visoko v nebo, vendar je zakoreninjena globoko, tako da čar njenega čustva sije navznoter v človeka in seva navzven v čarnem krogu razumevajoče svetlobe, pravi Tone Pavček. Neko so bile knjižnice oziroma biblioteke z ustreznim knjižnim fondom namenjene pretežno ožjemu krogu uporabnikov. V drugi polovici našega stoletja pa je knjiga s prostim pristopom v knjižnicah postala dostopna vsem socialnim slojem prebivalstva. Zrasla je zavest, da so knjižnice zakladnice nakopičenega človeškega znanja, knjižničarji pa varuhi neprecenljive kulturne dediščine. Vendar se današnji knjižničarji spopadajo tudi s precej pritlehnimi oziroma banalnimi problemi. V piranski Mestni knjižnici so, denimo, zaradi hude prostorske utesnjenosti (premajhno število izposojevališ oziroma dislociranih oddelkov) številne, nekoliko starejše knjige na rovag novitet romale s knjižnih polic v neugledne kartonske škatle. Knjige, ki jih je doletela tovrstna usoda, so za bralce težko dostopne, ker je za njihovo izposojo potrebno opraviti dolgotrajni zamudni postopek, in so torej za bralce postale nekakšen "mrtvi kapital". 

To pa je za piranske bralce huda kazen, saj le-ti poleg knjižnih novitet radi prebirajo tudi nekoliko starejše avtorje, bodisi pisatelje bodisi pesnike iz naših ali tujih logov. Take zagate pa ne pestijo samo piranske knjižnice, zlahka jih namre zasledimo tudi v drugih slovenskih javnih knjižnicah. Zaman so torej visokoleteče besede o razvoju slovenskega knjižničarstva, skrbi za knjigo ipd., s katerimi se  radi postavljajo lokalni in republiški politični veljaki, ko pa se z nekoliko zaprašenimi in oguljenimi knjigami dejansko ravna kot z nezakonskimi otroki. Pape' Pavel VI. je ob svojih obiskih v Sloveniji "urbi et orbi" vzneseno oznanil: "Slovenci, imam vas rad!" Le kdaj bo kdo kaj takega spregovoril o knjigi na Slovenskem in omogočil, da se uresniči njeno poslanstvo, ki ga je filozof Francis Bacon takole ubesedil: #3" Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda."#1 Ta knjižna veriga se nikakor ne sme pretrgati, zato apeliramo na vse dobromisleče ljudi, da podprejo pobude knjižničarjev, ki so v čedalje bolj zbirokratizirani družbi v boju za našo knjižno dediščino vse bolj osamljeni in marginalizirani.
Slavko Gaberc

Povzetek sklepov IO 
ZKP (Sežana, 8. oktobra 1999)

Na sežanski seji, ki je bila posvečena predvsem preseganju amaterskega načina delovanja ZKP, je IO sprejel nekaj pomembnih sklepov:
  - Funkcijo sekretarja IO ZKP bo v kreativnem smislu (kot pomo predsedniku ZKP) opravljal Danilo Japelj, s tem, da bo Bojana Kermolj še naprej izvajala operativna dela.
  - Namesto Vlada Šava, ki je izrazil željo po izstopu iz IO, se v odbor kooptira Metka Cotič. Oba predloga se pošlje v potrditev na prvo sejo skupščine.
  - Za tiskanje dvojezičnega zbornika bo ponudbo poslala sežanska založba Žbrinca.
  - Člani ZKP naj Bojani Kermolj (Sveto 50, 6223 Komen) pisno pošljejo svoje najnovejše podatke ter kratek opis svoje literarne dejavnosti, priložijo naj tudi svojo (novejšo) fotografijo (internet!).
  - Revija 2000 je pripravljena eno številko posvetiti Obali, zato je potrebno prispevke poslati urednici Besede. (op. ured.: Ta projekt je do nadaljnjega zamrznjen, ker dogovora z urednikom Revije 2000 še ni.)
  

- V ZKP je bilo sprejetih 7 novih članov: 

METKA COTIČ, Reboljeva 15, 1000 Ljubljana, 061-340-081
TAMARA LARIS, Prešernova 4a, 6250 Ilirska Bistrica, 067-81-095
ANDREJ LUTMAN, Prešernova 11, 1000 Ljubljana
TONE PAVČEK, Seča 73, 6320 Portorož, 066-263-404, 061-273-186 
VIKTOR SNOJ, Hrastovlje 39, 6275 Črni Kal, 066-599-363
VANJA STRLE, Lož, Smelijevo nas. 34, 1386 Stari trg pri Ložu
MAJA ŠTROMAR, Ob žici 5, Ljubljana, 061-579-500

Vsem novim članicam in članom izrekamo prisrčno dobrodošlico!
 

Draga Ines in ostali, 
ki ste se trudili s prvo Besedo...
Naj se besede po nekajkratnem izhajanju povežejo v stavek, dva, stran in roman... Čestitke vsem, ki ste jo delali, to Besedo in spodbuda vsem, ki jo še boste (bomo)...
Marjana Remiaš
 

 
crta
 
STRAN  NAZAJNA  VRHNASLEDNJA  STRAN

crta

Copyleft © 1996/2000 za Kulturno društvo CAPRIS  - 
HisTer - Web Destruction