Beseda v mreži
Po naključju mi je prišla v roke nulta številka Besede in me prijetno
presenetila zaradi "drugačnega" številčenja. Še posebno sedaj, na prelomu
tisočletja, je bilo izrečeno nešteto besed o tem, od kod začenjamo s štetjem.
Začnemo s 1. številko ali štejemo od ničle naprej. Kdo bi vedel? Prepustimo
to matematikom. Najprej sem si ogledal slike, drugega tako nisem mogel,
dokler nisem prišel domov in si potisnil očala na nos. Na dušek sem prebral
besedila in pomislil: "Kaj, če bi vrgli to na Internet? Tako bi bilo glasilo
dostopno širšemu krogu bralcev. Na mreži ga ne bi mogel naveličani bralec
zmečkati, vreči v smeti, in s tem onemogočiti branje tudi drugim. Kasneje,
ko bi izšle še druge številke glasila, bi lahko listali po straneh vseh
izdanih izvodov, od ničelne pa do zadnje številke."
Telefoniral sem šjori Ines in ji povedal svoja razmišljanja. Strinjala
se je z menoj in rečeno-storjeno: v naslednjih nekaj dneh je Beseda postala
eden od ciljev "srfarjev". Kmalu je število ogledov na Internetu preseglo
število izdanih izvodov, kar je tudi bil eden od ciljev.
Ker Internet omogoča interaktivnost in ni nekaj takega kot klasični
medij, bi lahko na internetnih straneh glasila še marsikaj postorili, da
bi Beseda postala interaktivna, ali bolje, multimedialna. Vendar je to
odvisno tudi od pripravljenosti književnikov za sodelovanje. Z lahkoto
lahko na Internetne strani Besede postavim knjigo gostov, kjer bi lahko
vpisovali komentarje in predloge, lahko uredim del, ki bi bil samo za člane,
in dostopen le z uporabniškim imenom in geslom, forum za diskusije na različne
pereče teme, direkten pogovor med tistimi, ki bi bili istočasno na omenjenih
straneh (chat) in še marsikaj.
Torej oglasite se na naslovu: http://capris-d.si/glasila/beseda.html
in na naslovu http://dragonja.nib.si/beseda
Vaše pripombe in predloge pošljite HisTer-ju
na e-mail: HisTer@capris-d.si
S.I. - HisTer
PS knjigo od zibelke do groba!
V zgodovini vzhodnjaške civilizacije je z velikimi črkami zabeležena
"Knjiga mrtvih", staroegipčanska zbirka religioznih tekstov. Prebivalci
t.i. egipčanske nove države (1580 pr.n.š.) so jo dajali v grob kot prilogo,
ki naj bi mrtveca varovala v onostranstvu. Tudi mnoge druge starodavne
knjige so preživele časovno spiralo stoletij in so danes varno spravljene
na knjižnih policah. Knjigo oziroma pisano besedo je pred raznimi pogromi
vselej varovala neka posebna vrsta ljubezni, ki sicer ne sega visoko v
nebo, vendar je zakoreninjena globoko, tako da čar njenega čustva sije
navznoter v človeka in seva navzven v čarnem krogu razumevajoče svetlobe,
pravi Tone Pavček. Neko so bile knjižnice oziroma biblioteke z ustreznim
knjižnim fondom namenjene pretežno ožjemu krogu uporabnikov. V drugi polovici
našega stoletja pa je knjiga s prostim pristopom v knjižnicah postala dostopna
vsem socialnim slojem prebivalstva. Zrasla je zavest, da so knjižnice zakladnice
nakopičenega človeškega znanja, knjižničarji pa varuhi neprecenljive kulturne
dediščine. Vendar se današnji knjižničarji spopadajo tudi s precej pritlehnimi
oziroma banalnimi problemi. V piranski Mestni knjižnici so, denimo, zaradi
hude prostorske utesnjenosti (premajhno število izposojevališ oziroma dislociranih
oddelkov) številne, nekoliko starejše knjige na rovag novitet romale s
knjižnih polic v neugledne kartonske škatle. Knjige, ki jih je doletela
tovrstna usoda, so za bralce težko dostopne, ker je za njihovo izposojo
potrebno opraviti dolgotrajni zamudni postopek, in so torej za bralce postale
nekakšen "mrtvi kapital". |
To pa je za piranske bralce huda kazen, saj le-ti poleg
knjižnih novitet radi prebirajo tudi nekoliko starejše avtorje, bodisi
pisatelje bodisi pesnike iz naših ali tujih logov. Take zagate pa ne pestijo
samo piranske knjižnice, zlahka jih namre zasledimo tudi v drugih slovenskih
javnih knjižnicah. Zaman so torej visokoleteče besede o razvoju slovenskega
knjižničarstva, skrbi za knjigo ipd., s katerimi se radi postavljajo
lokalni in republiški politični veljaki, ko pa se z nekoliko zaprašenimi
in oguljenimi knjigami dejansko ravna kot z nezakonskimi otroki. Pape'
Pavel VI. je ob svojih obiskih v Sloveniji "urbi et orbi" vzneseno oznanil:
"Slovenci, imam vas rad!" Le kdaj bo kdo kaj takega spregovoril o knjigi
na Slovenskem in omogočil, da se uresniči njeno poslanstvo, ki ga je filozof
Francis Bacon takole ubesedil: #3" Knjige so ladje misli, ki potujejo po
valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda."#1 Ta knjižna veriga
se nikakor ne sme pretrgati, zato apeliramo na vse dobromisleče ljudi,
da podprejo pobude knjižničarjev, ki so v čedalje bolj zbirokratizirani
družbi v boju za našo knjižno dediščino vse bolj osamljeni in marginalizirani.
Slavko Gaberc
Povzetek sklepov IO
ZKP (Sežana, 8. oktobra 1999)
Na sežanski seji, ki je bila posvečena predvsem preseganju amaterskega
načina delovanja ZKP, je IO sprejel nekaj pomembnih sklepov:
- Funkcijo sekretarja IO ZKP bo v kreativnem smislu (kot pomo
predsedniku ZKP) opravljal Danilo Japelj, s tem, da bo Bojana Kermolj še
naprej izvajala operativna dela.
- Namesto Vlada Šava, ki je izrazil željo po izstopu iz IO,
se v odbor kooptira Metka Cotič. Oba predloga se pošlje v potrditev na
prvo sejo skupščine.
- Za tiskanje dvojezičnega zbornika bo ponudbo poslala sežanska
založba Žbrinca.
- Člani ZKP naj Bojani Kermolj (Sveto 50, 6223 Komen) pisno
pošljejo svoje najnovejše podatke ter kratek opis svoje literarne dejavnosti,
priložijo naj tudi svojo (novejšo) fotografijo (internet!).
- Revija 2000 je pripravljena eno številko posvetiti Obali,
zato je potrebno prispevke poslati urednici Besede. (op. ured.: Ta projekt
je do nadaljnjega zamrznjen, ker dogovora z urednikom Revije 2000 še ni.)
- V ZKP je bilo sprejetih 7 novih članov:
METKA COTIČ, Reboljeva 15, 1000 Ljubljana, 061-340-081
TAMARA LARIS, Prešernova 4a, 6250 Ilirska Bistrica, 067-81-095
ANDREJ LUTMAN, Prešernova 11, 1000 Ljubljana
TONE PAVČEK, Seča 73, 6320 Portorož, 066-263-404, 061-273-186
VIKTOR SNOJ, Hrastovlje 39, 6275 Črni Kal, 066-599-363
VANJA STRLE, Lož, Smelijevo nas. 34, 1386 Stari trg pri Ložu
MAJA ŠTROMAR, Ob žici 5, Ljubljana, 061-579-500
Vsem novim članicam in članom izrekamo prisrčno dobrodošlico!
Draga Ines in ostali,
ki ste se trudili s prvo Besedo...
Naj se besede po nekajkratnem izhajanju povežejo v stavek, dva, stran
in roman... Čestitke vsem, ki ste jo delali, to Besedo in spodbuda vsem,
ki jo še boste (bomo)...
Marjana Remiaš
|
|